Doktorski študijski program Matematika in fizika, študijska smer Fizika (študijsko leto 2018/19)
Študijsko leto 2019/20 »
Stopnja študija:
tretja stopnja
Splošni podatki:
Doktorski študijski program Matematika in fizika, študijska smer Fizika, traja 3 leta in obsega 180 kreditnih točk (ECTS). Program je sestavljen iz organiziranega dela pouka v obsegu 60 kreditnih točk, preostalih 120 kreditnih točk pa je namenjenih individualnemu raziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo. Študijska smer Fizika ima štiri module: fizika, fizikalno izobraževanje, meteorologija in jedrska tehnika. Študijske obveznosti programa so ovrednotene po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS – European Credit Transfer System), kar omogoča direktno vključitev delov programa v mednarodno izmenjavo z univerzami iz držav, ki uporabljajo sistem ECTS.
V skladu z izbranim modulom študija dobi doktorand naziv doktor oz. doktorica znanosti s področja: a) fizike, b) fizikalnega izobraževanja, c) meteorologije, d) jedrske tehnike.
Temeljni cilji:
Temeljni cilj študijskega programa Matematika in fizika, študijska smer FIZIKA, je izobraziti visoko usposobljene raziskovalce in strokovnjake za samostojno raziskovalno in razvojno delo na področjih fizike, jedrske tehnike, meteorologije in fizikalnega izobraževanja na ravni, ki je primerljiva in konkurenčna s trenutnimi vrhunskimi raziskavami na izbranih področjih v najrazvitejših delih sveta. Pri tem daje samostojno raziskovalno delo na doktorski nalogi, ki predstavlja večji del študijskega programa, poglobljeno znanje v sklopu ožje specializacije, struktura organiziranega dela študijskega programa pa zagotavlja tudi dovolj širšega znanja, ki je danes nujno za to, da se mlad strokovnjak zna učinkovito odzivati na hiter razvoj in spremembe v moderni znanosti in da se je sposoben vključevati v večje interdisciplinarne raziskovalne skupine.
Organizirani del študija na smeri Fizika je zasnovan tako, da mora študent en predmet izbrati iz skupine predmetov (A), ki so vezani na izbrani modul in pokrivajo širše področje doktorskega dela ter dajejo poglobljen pogled v splošne fizikalne zakonitosti, kar naj zagotovi tako trdno osnovo za samostojno raziskovalno delo, kot tudi ustrezno širino znanja. Preostali predmeti pa so povsem izbirni (skupina B) in so namenjeni ožji specializaciji na področju doktorata.
Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:
- sposobnost abstrakcije in analize problemov,
- zbiranje, kritična presoja ter sinteza podatkov, meritev in rešitev,
- identifikacija potrebnih podatkov za oblikovanje novih znanj,
- oblikovanje novih znanj na podlagi obstoječih teorij in razpoložljivih podatkov,
- uporaba znanja v praksi (posebej modernih tehnologij),
- sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanstvenih dognanj,
- sposobnost tako avtonomnega raziskovalnega in razvojnega dela kot dela v (mednarodni) skupini.
- komuniciranje in posredovanja strokovnih vsebin širši javnosti
- sposobnost uporabe sodobnih raziskovalnih metod in postopkov,
- sposobnost kritične presoje in predstavitve svojih rezultatov,
- sposobnost nadaljnjega samostojnega izobraževanja, raziskovanja in spremljanja literature.
Predmetnospecifične kompetence:
- poglobljeno razumevanje fizikalnih zakonov narave,
- povezovanje osnovnih zakonov narave ter opazljivih lastnosti sveta,
- sposobnost kreativne zastavitve fizikalnih problemov in analiza le-teh,
- sposobnost matematične formulacije fizikalnih problemov,
- dedukcija fizikalnih osnov praktičnih problemov,
- sposobnost modeliranja problemov,
- napredne fizikalne eksperimentalne spretnosti,
- kritično ovrednotenje rezultatov meritev ter uporaba le-teh pri (nad)gradnji modelov,
- razumevanje principov delovanja tehnoloških naprav na podlagi osnovnih zakonitosti,
- predstavljanje fizikalnih metod in rezultatov, prilagojena ciljni publiki (v domačem in tujem jeziku),
- sposobnost podajanja fizikalnih znanj.
- sposobnost kritičnega in samostojnega dela ter svetovanja na področju izobraževanja fizike.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V študijski program se lahko vpiše, kdor je končal:
- Študijski program 2. stopnje;
- Študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004;
- Študijski program za pridobitev specializacije in je pred tem končal visokošolski strokovni program. Študijska komisija Oddelka za matematiko oziroma Oddelka za fiziko kandidatom določi dodatne študijske obveznosti za posamezno smer oziroma modul v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk po ECTS;
- Študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drugi enoviti magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami po ECTS;
- Študijski program za pridobitev magisterija znanosti ali študijski program za pridobitev specializacije in je pred tem končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Kandidatom se na podlagi prošnje skladno z zakonom priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk po ECTS.
Na doktorski študij Matematika in fizika se lahko vpišejo tudi diplomanti tujih univerz. Enakovrednost predhodno pridobljene izobrazbe v tujini se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja, skladno s Statutom UL.
Merila za izbiro v primeru omejitve vpisa:
V primeru omejitve vpisa bo izbira kandidatov temeljila na podlagi:
- povprečne ocene študija (15%),
- ocene diplomske ali magistrske naloge (5 %),
- uspeha pri izbirnem izpitu (80 %), ki je sestavljen iz pisnega izpita s področja matematike ali fizike. Kandidat lahko 40 % ocene pisnega izpita nadomesti z oceno dosedanjega znanstvenega in strokovnega dela na področju študijskega programa.
Merila za priznavanje znanj
Študentu se lahko priznajo tista znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov programa. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija Oddelka za fiziko FMF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj.
Pri priznavanju posameznega predmeta bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila:
- primerljivost obsega izobraževanja glede na obseg predmeta, pri katerem se znanje priznava,
- ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se znanje priznava.
Pogoji za napredovanje med letniki
Za vpis v 2. letnik mora študent uspešno opraviti predstavitev teme doktorske disertacije ter skupno zbrati vsaj 48 ECTS iz organiziranih oblik študija. Za vpis v 3. letnik študija je potrebno opraviti najmanj 90 ECTS obveznosti iz prvih dveh letnikov, od tega vseh 60 ECTS iz organiziranih oblik študija (obvezni predmet izbranega modula, izbirni predmeti, predstavitev dispozicije, predmeti na drugih študijskih programih, mednarodne šole, itd.). Poleg teh pogojev mora študent pred vpisom v 3. letnik študija pridobiti soglasje Senata UL k temi doktorske disertacije.
Pogoji za prehajanje med programi
Prehod na doktorski (tretjestopenjski) program Matematika in fizika, smer FIZIKA, je mogoč:
- iz drugih doktorskih (tretjestopenjskih) programov Univerze v Ljubljani. Kandidat mora izpolnjevati pogoje za vpis na doktorski (tretjestopenjski) program Matematika in fizika. Na podlagi doseženih kreditnih točk priznanih izpitov v predhodnem programu študijska komisija FMF določi morebitne diferencialne izpite (v obsegu do 60 ECTS) ter v kateri letnik se lahko kandidat vpiše.
- pri enakih pogojih kot pri prejšnji točki je možen tudi prehod iz primerljivih študijskih programov na drugih univerzah, če kandidat izpolnjuje pogoje za vpis na doktorski (tretjestopenjski) program Matematika in fizika.
Pogoji za dokončanje študija
Pogoj za dokončanje študija in pridobitev znanstvenega naslova doktor/doktorica znanosti je, da kandidat uspešno opravi vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo. Do zaključka študija mora zbrati skupno 180 ECTS. Tako mora za končanje študija študent opraviti vse obveznosti v okviru organiziranih oblik študija v obsegu 60 ECTS ter poleg tega pridobiti še 120 ECTS na osnovi raziskovalnega dela ter priprave in zagovora disertacije. Obveznost doktoranda je tudi sprejem ali objava najmanj enega znanstvenega članka s področja doktorata s prvim avtorstvom v eni od revij iz skupine I - IV interpretacije FMF Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev (priloge). V primeru, da prvo avtorstvo ni možno, mora mentor z ustrezno izjavo zagotoviti, da je delež doktoranda pomemben. Znanstveni članek mora biti objavljen oziroma sprejet v objavo pred zagovorom doktorske disertacije. Študent zaključi študij s pozitivno ocenjeno disertacijo in z zagovorom disertacije.
Predmetnik
Organizirane oblike študija (60 ECTS)
- predmeti (30 ECTS): (obvezni predmet modula, izbirni predmeti)
- ostale organizirane aktivnosti (30 ECTS): (individualni študij, priprava in predstavitev teme disertacije, obvezni seminar)
Raziskovalno delo za doktorsko disertacijo, doktorska disertacija in zagovor (120 ECTS)
Raziskovalno delo je zaključeno z izdelavo doktorske disertacije in njenim javnim zagovorom in z najmanj enim znanstvenim člankom, objavljenim ali sprejetim v objavo v eni od revij iz skupine I - IV obstoječe interpretacije FMF Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev (priloge). V primeru, da prvo avtorstvo ni možno, mora mentor z ustrezno izjavo zagotoviti, da je delež doktoranda pomemben.
Natančnejša razporeditev ECTS
| ECTS | Naziv študijske vsebine |
|
| 12 | Obvezni predmet modula |
Organizirane oblike študija |
| 9 | Individualni študij | |
| 15 | Priprava in predstavitev teme disertacije | |
| 6 | Obvezni seminar | |
| 18 | Izbirni predmeti | |
| 120 | Individualno raziskovalno delo, izdelava doktorske disertacije in zagovor |
|
| 180 | Skupaj | |
Obvezni predmeti (skupina A) z nosilci (na posameznem modulu):
- Izbrana poglavja iz sodobne fizike (12 ECTS) (Prof. dr. Boštjan Golob)
- Izbrana poglavja iz raziskav fizikalnega izobraževanja (12 ECTS) (Prof. dr. Gorazd Planinšič)
- Izbrana poglavja iz meteorologije (12 ECTS) (Izr. prof. dr. Nedjeljka Žagar)
- Izbrana poglavja iz reaktorske fizike in tehnike (12 ECTS) (Prof. dr. Iztok Tiselj)
Izbirni predmeti (skupina B) z nosilci:
- Specialistični seminar iz teoretične fizike (12 ECTS) (Izr. prof. dr. Primož Ziherl)
- Specialistični seminar iz eksperimentalne fizike (12 ECTS) (Prof. dr. Denis Arčon)
- Specialistični seminar iz raziskav fizikalnega izobraževanja (12 ECTS) (Prof. dr. Gorazd Planinšič)
- Specialistični seminar iz meteorologije (12 ECTS) (Doc. dr. Gregor Skok)
- Specialistični seminar iz reaktorske fizike in tehnike (12 ECTS) (Doc. dr. Luka Snoj)
- Poletne šole in druga organizirana izobraževanja v mednarodnem okolju (3-6 ECTS),
- Predmeti na drugih doktorskih programih UL ali drugih univerzah (do 12 ECTS).
Izbor odobri Študijska komisija Oddelka za fiziko UL FMF, na predlog mentorja za doktorsko delo.
Predmetnik po letnikih:
1. letnik
| Naziv predmeta |
ECTS | Delež (%) |
| Obvezni predmet modula | 12 | 20 |
| Priprava in predstavitev teme disertacije | 15 | 25 |
| Obvezni seminar | 6 | 10 |
| Individualni študij | 9 | 15 |
| Izbirne vsebine | 6 | 10 |
| Raziskovalno delo | 12 | 20 |
| Skupaj | 60 | 100 |
2. letnik
| Naziv predmeta |
ECTS | Delež (%) |
| Izbirne vsebine | 12 |
20 |
| Raziskovalno delo |
48 | 80 |
| Skupaj | 60 | 100 |
3. letnik
| Naziv predmeta | ECTS |
Delež (%) |
| Raziskovalno delo | 54 |
90 |
| Izdelava disertacije in javni zagovor |
6 | 10 |
| Skupaj | 60 | 100 |
Podrobnejše informacije o doktorskem študijskem programu (zbornik).